Iz tega zornega kota si je zdajšnja oblast z »uravnoteženjem« medijev naredila medvedjo uslugo. Vsak zrel samodržec že od izida Machiavellijevega Vladarja ve, da si sme privoščiti vse, kar mu pade na pamet, pod pogojem, da lahko pisci neovirano udrihajo čez njegove domislice. Svoboda medijev ni zgolj slučajno izum kapitalistične demokracije niti ni naključje, da jo nadpovprečno vestno gojijo prav v državah postmodernističnega fašizma, kakršne so ZDA, in »prejšnji režim« v Jugoslaviji se ni zrušil zaradi javnih kritik, temveč zato, ker jih ni smelo biti.