A tudi ta »sreča« ni trajala dolgo, lastnica kleti je umrla, njeno stanovanje, ne pa tudi njene dobrote, so podedovali otroci, bivanja v kleti in presnemavanja cedejev je bilo konec. Od takrat živi na ulici (če še?), prosi za denar in se razen drobnih darov dobrih ljudi in družbe mešanca ničesar več ne veseli. Psa ima tako kot številni francoski brezdomci zato, da ga, če pride navzkriž z zakonom, ne morejo zapreti (ker psa pač ni mogoče zapoditi ali stlačiti v prepolne pasje azile), in zato, »ker tudi pes nima kje bivati, kaj jesti, lahko pa vsaj skupaj smrdiva«.