Imel je nekaj svojih stvari, med drugim računalnik in nekaj cedejev, začel jih je presnemavati in prodajati na nekakšni stojnici na pollegalni četrtni tržnici. Igral je na emocionalne note, tako je Portugalcem prodajal slabe kopije plošč Amalie, Arabcem branje korana in komaj prepoznavno glasbo Youssouja N'Dourja, zapitim lokalnim starkam Piaf, Georgesa Brassensa in še marsikaj. A tudi ta »sreča« ni trajala dolgo, lastnica kleti je umrla, njeno stanovanje, ne pa tudi njene dobrote, so podedovali otroci, bivanja v kleti in presnemavanja cedejev je bilo konec.