Verjetno sem, bom rekel, med »ta velikimi« slovenskimi direktorji edini, ki sem šel vsako leto na zbore delavcev, da sem vsem ljudem pojasnil stanje, kakšne so razmere. Ker sem bil prepričan, da je treba vzpostaviti neposreden stik, da ljudje iz tvojih ust slišijo in potem tudi bolj verjamejo. Pa tudi motivirati jih je treba na nek način, ker so plače v, tega ne skrivam, res nizke.