To bi pomenilo, da bi zavarovancu podjetniku pripadala pravica do namestila plače še trideset dni po prenehanju opravljanja dejavnosti, če bi do prenehanja prišlo med odsotnostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Ministrstvo je predlog zavrnilo z argumentom, da položaja redno zaposlenega delavca in samostojnega podjetnika ni mogoče metati v isti koš: »Delavec je v pridobivanju virov za preživetje odvisen zgolj od svojega dela, samostojni podjetnik pa kljub lastni začasni nezmožnosti za delo lahko iz dejavnosti ustvarja prihodek z delom drugih.« A dejansko veliko samostojnih podjetnikov zaposluje le sebe.