Spomini na Titovo štafeto zbujajo različna čustva. Za nekatere, teh je manj, je to simpatičen, nostalgičen spomin na prismuknjeno mladost in montyphytonovske reportaže državne televizije. Za druge, teh je več, pa je to neprijetno obujanje spominov na tisto, v čemer so tudi sami sodelovali ‐ spominov na to, kako so tekli, delali kolesa in stali na glavi.