Ena za drugo so počasi odpadale nesmiselne kultne prireditve (v Titovo čast so npr. tekmovali orači za Titovo brazdo, prirejali so pasja in konjska tekmovanja s Titovimi pokali ipd.), so v osemdesetih letih vse bolj napadali, kritizirali in tudi žalili (nemalokrat tisti, ki so mu še nekaj let prej pisali hvalnice).
Danes je predvsem objekt komercializacije, knjižne, umetniške, spominkarske ali kakšne druge. Z zgodovinopisnega stališča v zadnjih letih ni bilo odkritega kaj dosti novega (v različnih jezikih in množični, zelo različni produkciji, ki sega od panegirikov do sovražnih tekstov je sicer, gledano v celoti, izšlo nekaj solidnih biografij).