Spesnila jo je kmetica Persa iz vasi blizu Bosanske, ki je v ofenzivi izgubila večino sorodnikov, med pobiranjem njihovih kosti za pokop pa so se ji spontano utrnili verzi, ki so jih nato povzele tudi druge preživele: Svud grobovi u zelenu žitu, / Kozara se zaklinjala. /, mi ti se kunemo, / da sa tvoga puta ne skrenemo ...
Od spomladi 1943 so se v partizanskem tisku začele pojavljati tudi pesmi najbolj znanih pesnikov, posvečene. Februarja 1943 je prvih pet objavil znameniti hrvaški pesnik Nazor, ki je kljub poznim letom odšel v partizane, kar je še posebej razbesnelo ustaše.