Njegov oče pa je, potem ko se je sprijaznil s političnim razvojem dogodkov v Jugoslaviji, v parlamentu januarja 1945 dodal: Jaz sem najresnejši privrženec maršala v tujini.
je v neskončnih pohodih doživljal tudi trenutke brezupa in brezizhodnosti ter zgrešenih odločitev, še posebej med epopejami, kot sta bili ofenzivi na Sutjeski in Neretvi ali napad na Drvar, kjer je ušel za las in jim prepustil novo maršalsko uniformo. Med vojno se je spletla tudi posebna vez med njim in armado, ki je trajala do njegove smrti.