Po vrnitvi v Zagreb leta 1920 je še ujel revolucionarni nemir povojnih let, se vpisal v novonastalo komunistično partijo in sodeloval v nekaj štrajkih in demonstracijah. Nato se je za nekaj časa umiril in na videz živel mirno družinsko življenje, hkrati pa počasi napredoval na partijski lestvici in postal mestni sekretar v Zagrebu. Javnosti je postal znan v t. i. bombaškem procesu (policija ga je obtožila, da je imel ob aretaciji v stanovanju bombe) in sledila je obsodba po zakonu o zaščiti države na pet let težke ječe.