Po začetku vojne je nekaj mesecev preživel na vzhodni fronti, nato pa ranjen padel v rusko ujetništvo. Sledilo je življenje po taboriščih, ob začetku oktobrske revolucije naj bi se vpisal v Internacionalne rdeče brigade in kasneje tudi v boljševiško stranko, čeprav je sam svoj delež v revoluciji ocenjeval kot neznaten. Po vrnitvi v Zagreb leta 1920 je še ujel revolucionarni nemir povojnih let, se vpisal v novonastalo komunistično partijo in sodeloval v nekaj štrajkih in demonstracijah.