Že zelo zgodaj je pokazal občutek za hohštaplerijo: prvi dve mesečni plači je zapravil za belo obleko, ki pa naj bi mu jo ukradli, še preden jo je prvič oblekel.
Za sabo je, če smemo verjeti črnogorskemu pisatelju (ki je s Titovim privoljenjem in državnim denarjem konec sedemdesetih let potoval po Evropi in iskal sledi njegovih ljubezni), puščal užaljene, ponižane, zapuščene in v duši ranjene ženske. O nekaterih (zlasti Jovanki, pa tudi in Davorjanki) so sicer skopo pisale tudi uradne biografije.