Odhod je klavrn, kajti tam ni ameriškega sistema, bolje rečeno tradicionalne navade, da odhajajočemu predsedniku takoj zagotovijo velike denarce s prodajo spominov, mrežo predavanj s pretresljivo visokimi honorarji ( Clinton) in nenehno verigo javnih nastopov. Človek se počuti nerodno, ko sliši, kako najboljši prijatelji odhajajočega premiera ugibajo, ali je na voljo kakšen mednarodni položaj, ki bi prišel v poštev, a o tem, da bi mu ponudili mesto rektorja enega od slavnih kolidžev v Oxfordu, ni govora. Sicer pa je v Angliji to premalo za nekoga, ki bi hotel v zgodovino.