Ta razkriva, da domači in tuji lastniki ne prihajajo v banke toliko zaradi donosnosti in izboljšanja učinkovitosti, temveč zaradi tržnih deležev in dolgoročne strateške prevlade na želenih trgih. Zato prestrukturiranje bank po privatizaciji in tujih prevzemih ni tako spektakularno, merila učinkovitosti pa so poslovno težje primerljiva, ko gre za univerzalne in ne specializirane banke.
Druga napaka tiči v zablodi, da je za učinkovitost in politično neodvisnost odločilna lastniška struktura, ne pa kakovosten menedžment in dobro korporativno upravljanje.