Leto kasneje so Kaiserjevo jeklarno ‐ po zamujeni modernizaciji, po dolgih bitkah med delničarji in lastniki, po mučnih reaganističnih špekulacijah ‐ zaprli, razstavili in vrgli med staro železo.
Nekaj poetične ironije je v tem, da je slovenska politična moč padla, ko je padel, toda Fontana se je tedaj itak že tretjič ponovno rojevala. Nepremičninske korporacije, ki so zavzele Fontano, so začele že v sedemdesetih graditi spalna naselja, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih le še dodajala, tako da so Fontano povsem preplavila in jo redefinirala ‐ ne le od Millerlanda, ampak tudi od Kaiserlanda ni ostalo nič.