se je z zdravstvom prvič srečal, ko je postal pomočnik generalnega direktorja Kliničnega centra. Nato je bil za štiri leta izvoljen za predsednika republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, torej na funkcijo, ki ustreza današnji ministrski. Pozneje je bil še jugoslovanski generalni konzul v Celovcu, član uprave Smelta International in šest let direktor Savskih elektrarn.