Toda liberalne vrednote so sprte z njegovo politično avtoritarnostjo, podpira ekonomsko globalizacijo, čeprav nasprotuje svobodni trgovini, in želi zaščititi nacionalne podjetniške šampione. Prožnost trga dela bi rad dosegel z omejevanjem migracijskih tokov, privatizacijo bi rajši videl v šolstvu in zdravstvu kot v energetiki in industriji. V špekulativni kapitalizem bi vnesel red in moralo, z neodvisno ECB bi se pogajal glede obrestnih mer in tečaja evra ... Sarkozyjeva politična ekonomija je torej daleč od konsistentnega programa, toda tudi to ni več pomembno za volilno zmago.