Slovenski jezik (in seveda z njim slovenski narod) poganja naprej načelo dobrega pastirja. Ta filozofija ima v slovenski jezikovni in narodni skupnosti krepko izročilo. Roditelji in voditelji naroda so vedeli, da brez javnega in knjižnega slovenskega jezika ne bo naroda ‐ že precej pred tem, preden se je slovensko govorečemu ljudstvu začelo sploh sanjati o tem, da lahko postane narod.