V dokumentu je namreč, kot ste doslej že lahko opazili, veliko več bistveno usodnejših (in dražjih) vsebin od obskurne sinhronizacije, precej vsebin pa ni, čeprav bi tam morale biti ‐ pa se o vsem tem še takorekoč nič ni spregovorilo. Po drugi strani pa sinhronizacija filmov za odrasle dobro prispodablja vso nedorečenost in samovoljnost tega dokumenta, pa tudi ihtavost in donkihotstvo avtorjev. Oni že vedo, kaj je za nas dobro ‐ tudi če se nam na prvi pogled ne zdi tako.