Z idejami o večjem številu gremo zdaj v smer, v katero so krenile druge nekdanje socialistične dežele po letu 1990, ko so ustanavljale univerzo poleg univerze, pravzaprav bolj nekakšne »ljudske univerze« za menedžerje, ker je bilo takrat to moderno. Zdaj tam poskušajo z velikim trudom spet vzpostaviti normalne univerze, ki so jih pred tem razrušili, mi pa jim sledimo z razbijanjem s sedemnajstletno zamudo.
To, da bi se fakultete z ministrovim dekretom o ustanovitvi univerze, torej nečesa, kar je že davno ustanovljeno, leto dni odločale o svojem statusu, je še en nesmisel, ki pa malo podlo računa na neenotnost znotraj univerze.