In ne samo to: direktorja, ki bi se o financiranju pogovarjal neposredno z ministrom, bi za nameček izbral kar sam minister. In če sledimo logiki, da ima tisti, ki ima v rokah denar, v rokah tudi moč v zvezi z vsemi ključnimi vprašanji univerze, bi dobil minister s tem neposredni nadzor nad univerzami. Kako zelo sporna je ta ideja, ki je nastala na visokošolskem ministrstvu, dokazuje tudi to, da tudi soavtor zakona meni, da bi jo bilo najbolje umakniti.