Vendar ne gre za nekakšen osamljen primer, temveč za dejstvo, da je razvojna politika komisije povečini prepletena z zamislimi, da edino zdravilo za revščino in nerazvitost tiči v zasebnem sektorju. Prav nič pomembno ni, če večina ljudi misli ravno nasprotno. Evropska komisija pri svoji politiki dobavljanja pitne vode v nerazvitih delih sveta trdi nekako takole: da je treba v misijo vključiti velike korporacije, ki bodo vlagale v obnovo tamkajšnje infrastrukture, čemur bodo seveda sledile službe in blaginja za vse.