Če bi takrat kdo kaj zinil ‐ če bi se začel usajati že takrat, pa čeprav nismo docela “njegovi” ‐ če se ne bi pokazalo, da je množica izkoriščanih državljanov razbita na toliko parcialnih interesov, kolikor je posameznikov v njej ‐ če bi kdo vsaj s pozicije egoistične preračunljivosti hotel predvideti naslednjo vladno potezo ... bi kulturniki najbrž kljub vsemu potegnili kratko. Ampak morda bi vlada, če bi na njen rovaš padlo več glasnejših, ostrejših kritik, tehtneje premislila, preden bi se še bolj povampirila. Navsezadnje je odvisna od razpoloženja volilcev.