Kako daleč so takšni prizori od londonskih kinematografov, kjer sem v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja občudoval male pepelnike, ki so bili pritrjeni na naslonjalo vsakega sedeža, da bi si človek lahko prižgal cigareto, ne da bi iskal, kam naj strese pepel. Tisti pepelniki so bili simbol civilizacije.