Ni bilo niti opominjanja doma ‐ moja žena, zmerna kadilka, je kadila še naprej in potegnila dim iz cigarete še nekaj dni prej, preden je umrla za rakom (ne pljučnim).
Na odpoved me je navedel notranji odpor proti neki trajni navadi, smešnemu avtomatizmu, zaradi katerega sem moral najprej prižgati cigareto, šele potem začeti vsakdanje novinarsko opravilo na pisalnem stroju (upiral sem se računalniku, dokler se je dalo ‐ pisalni stroj sem odložil pred nekaj leti, ker ni bilo mehanika, ki bi še popravljal tiste starinske stroje). Cigareto sem odložil z običajnimi, toda ne skrajnimi težavami.