V tem pogledu forsiranje zakonskih omejitev kajenja dejansko lahko razumemo kot obliko nadzora nad določeno skupino prebivalstva, ki se kljub vsemu neobremenjeno predaja svojim užitkom. In ko se vzpostavi nadzor nad užitkom, se vzpostavi političen nadzor nad ljudmi in njihovimi telesi, pri čemer so očitno dovoljene tudi manipulacije in zavajanja, ki jih nekadilski lobi očita tobačni industriji. Poglejmo samo obvezne opozorilne napise na tobačnih izdelkih.