Če drži statistični podatek o skoraj 80-odstotni podpori gostinskim obratom brez tobačnega dima, bi se zakajenim brez nadaljnjega slabo pisalo in bi se s časom sami spreobrnili.
V tem pogledu forsiranje zakonskih omejitev kajenja dejansko lahko razumemo kot obliko nadzora nad določeno skupino prebivalstva, ki se kljub vsemu neobremenjeno predaja svojim užitkom. In ko se vzpostavi nadzor nad užitkom, se vzpostavi političen nadzor nad ljudmi in njihovimi telesi, pri čemer so očitno dovoljene tudi manipulacije in zavajanja, ki jih nekadilski lobi očita tobačni industriji.