Ugotovil sem, da so ljudje z levice, pa tudi iz katoliškega sveta hoteli promovirati nov način političnega delovanja, ki bi odpiralo inovativne možnosti. To naj bi bila politika za človeka, za mesto, participativna demokracija, kot pravimo danes. Ko sem ugotovil, da me podpira tudi velik del leve sredine iz in Levih demokratov ter velika večina katoliških intelektualcev, nisem imel več poguma, da bi blokiral ta politični projekt, saj razen mene niso imeli nikogar.