Ikonografija prvega maja kot delavskega praznika se je v Sloveniji ohranila kot del stare politične mitologije in nenavadnega uravnoteženja prazničnih dni med desnimi (krščanskimi) in levimi (delavsko revolucionarnimi) prazniki. Ljudje so zadovoljni z vsem, kar jim prinaša proste dneve in omogoča, da delajo manj. V potrošniški mrzlici vsakdanjega življenja so že zdavnaj pozabili na izvorne ideje delavskih in cerkvenih praznovanj.