Bili so celo v dobri družbi soobsojenih, ki jim niso nalagali dodatnega kaznovanja, pač pa so enako kot osebje skrbeli, da si ne bi sodili sami. Kljub temu se je po več mesecih našel droben trenutek samote, ki je bil, navkljub pozornosti vse okolice, dovolj za končno odločitev o samem sebi.
Dokler je bil tak človek pod stalnim psihiatričnim nadzorom, morda celo v zamreženi kletki, poln pomirjeval, fizično ni zmogel dvigniti roke nadse.