Ta sicer ni nemogoča, saj poznamo iskreno prelivanje solza ob smrti diktatorjev, ki niso zgolj odrejali pobojev z navidez varne predsedniške oddaljenosti kot na primer Bush. Globoka žalost je prevevala marsikoga, ko je umrl Sadam, ki je kri prelival z lastnimi rokami.
Pred kratkim sem prebiral knjigo Ljubomirja Babilona in Mojzes, kjer se mi je utrnila asociacija, da toliko bolj častimo politike, kolikor bolj so krvavih rok, ker ne sprevidimo, da jih častimo iz strahu, ne pa zaradi njih moralnosti.