Če se proces s psihičnimi in finančnimi kaznimi ne bi tako zarezal vanjo, potem pravi, da bi se lahko neizmerno zabavala ob formulacijah tako tožnic kot tudi samega sodišča. »Kaj takega kot na slovenskem sodišču res ne moreš doživeti nikjer drugje. Kafka je bil samo vajenec, moji tožniki s sodiščem vred so bili res pravi mojstri in so pogojevali moje posmehovanje v 'Najbolj zlati dépuški pripovedki', saj sem samo prepisovala njihove besede in misli.«