Smolnikarjeva ne zanika, da je pri svojem ustvarjanju zajemala iz resničnega življenja (pravi, da drugače sploh ne dela), vendar ni želela nikogar žaliti. S tožnicami ni imela nikoli pred tem nobenega opravka in se jim ni naknadno skušala tudi nikoli opravičiti: »Jaz sem literatka, ne vaška opravljivka. Ni se mi treba nikomur za nič opravičevati.