V realnosti bi to dejansko pomenilo, da bi se kazen za eno samo knjigo, ki bi se valjala po polici neke papirnice, merila v desetinah milijonov. Ko bi pisateljica prišla do točke, da ne bi več mogla plačevati, bi kazen mirno rasla naprej »do datuma plačila kazni«. Da bi bili specificirani zneski vsaj delno izterljivi, je sodišče vsem štirim tožnicam dovolilo, da se zapišejo kot bodoče lastnice dela ali celote pisateljičinega premoženja ‐ kar so tudi storile in so zdaj zapisane tako na njeno posest kot na njeno podjetje.