Zahteval je izpiske telefonskih številk, s kom se je pogovarjala po telefonu med delovnim časom, katere internetne strani je obiskovala in s kom si je dopisovala po elektronski pošti. Sama je presenečena ugotovila, da jo nadzirajo, šele ko so njeno pastorko pozvali, da naj razloži, zakaj je pošiljala elektronsko pošto na službeni e-poštni naslov Coplandove ter v kakšnem razmerju sta. Primer Coplandove je prišel pred evropske sodnike za človekove pravice tudi zato, ker je imela Velika Britanija v tistem času zelo nedorečeno zakonodajo, ki početja njenega nadrejenega ni sankcionirala.