Problem je v tem, da se veliko lastnikov s predlagano višino kupnine ne strinja, poleg tega pa v nekaterih primerih še vedno niso bila izvedena dedovanja po pokojnih denacionalizacijskih upravičencih. Tako je na primer eden od solastnikov zemljišče sicer ponudil v prodajo, nato pa ga je namesto države kupil drug solastnik, ki je imel predkupno pravico po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Zaradi tovrstnih primerov se zadeve ne razpletajo, pač pa še bolj zapletajo.