Bele stene, rdečkasta zemlja in modro pobarvane terase so sijajen primer, kako lahko arhitektura oblikuje naravo, ne da bi jo pokvarila. Krhka "m’zabska" ogrlica pa trpi zaradi prenaseljenosti. Leta 1956 so namreč v 60 kilometrov oddaljenem R’ odkrili eno najbogatejših nahajališč zemeljskega plina in novi naseljenci so v mesta prinesli spremembe v obliki satelitskih krožnikov, računalnikov in druge zastarele tehnične opreme, s katero starejši člani skupnosti po starih običajih barantajo na glavnem trgu.