Praviloma se v neki državi začne povpraševati po dragih izdelkih, ko proizvodnja doseže letno povprečje od 5.000 do 7.000 dolarjev na prebivalca, kolikor je denimo znašala na Japonskem konec 70. let, ko je Louis Vuitton stopil na azijski trg. V najbogatejših kitajskih mestih je bil lani bruto domači proizvod na osebo okoli 7.000 dolarjev.
Z vse večjo blaginjo se odnos Kitajcev do prestiža občutno spreminja.