Ne povsem, Gorbačov ga je hranil kot jokerja za morebitni spopad z jastrebi in mu milostno ponudil mesto podpredsednika državne komisije za gradbeništvo. Nikolajevič, ki je bil karierno uničen, je pograbil poslednje orožje: ideje, s katerimi je pretresal državo. Bil je ikona, s katero so zahodne televizije najraje delale intervjuje, junak novega časa, ko se je že kot efektivni moskovski župan vozil v službo z avtobusom, in razkolnikov, ki je na partijskih zasedanjih, ki so jih prenašale televizije, na svojo roko zahteval, da člane CK-ja volijo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.