V osmih letih so se vrstili drug za drugim: Gajdar, Čubajs, Černomerdin, Kirijenko, spet Černomerdin, Primakov, Stepašin in na koncu. Imel je moč, da je menjaval zdaj »ameriške dečke«, zdaj poskusil s partijskim direktorjem naftne družbe, z neznanim ekonomistom, z dolgoletnim zunanjim ministrom, z generalom KGB, na koncu se je odločil, da vso oblast preda polkovniku KGB. Še slabše kot premiere je trpel oba svoja podpredsednika.