Slaba odločitev pa je bila tistega večera, tistega decembra 2003, ko sem vstopil v sobo generalne sekretarke državnega zbora in vprašal, ali je res, kar govorijo nekateri juristi, da bi morali odločitev glede referenduma o izbrisanih še tisti večer odnesti na ustavno sodišče. Storil bi prav, če bi pobral tiste papirje z mize in jih nesel na ustavno sodišče. Zagotavljala je, da to ni potrebno in da bo dovolj zgodaj, če to storimo naslednje jutro.