Prav je bil tisti, ki je sporazum o sodelovanju prvi poimenoval pakt o nenapadanju, torej pakt, ki opozicijo v obdobju pred parlamentarnimi volitvami sili v natikanje nagobčnika. A celo premier, ki mu na prvi pogled takšno ravnanje koristi, je takšno tolmačenje zavrnil, češ da ne gre za noben pakt o nenapadanju, pač pa za gentlemanski dogovor, ki v ničemer ne bo omejeval nadzorne vloge opozicije. Poudaril pa je tudi, da se sporazum ne nanaša na notranjepolitične teme, ampak le na sodelovanje pri vodenju EU.