Tako lahkotno govorimo o teh stvareh zato, ker ne smemo več nasedati nekim usodnostim, ki naj bi se skrivale za vsemi temi bagatelami in ki jih na nivo državne pomembnosti številka ena potiskajo tudi dvorni novinarji ‐ o tem pač zdaj lahko mirno govorimo ‐, ki pokličejo predsednika vlade na pogovor takrat, ko jim nekdo namigne, da ima vročo novico. Mar bi take reči raje govorili po vročem telefonu in bi še kaj zaslužili zraven, tako pa gledamo kar naprej uslužno "nasmejčkane" novinarje, ki se mencajoče presedajo na stolu in sprejemajo sveto obhajilo poslednje skrivnosti države. Poglejmo natančno.