Med vojno in po vojni se je veliko ljudi selilo iz revni ruralnih predelov v glavno mesto, od tam je bilo lažje oditi ali pa si poiskati stanovanje in možnost za minimalen zaslužek, vsaj veliko lažje kot na vasi, kjer ni ostalo tako rekoč nič. Zato ni čudno, da je Priština znana po rednih električnih mrkih, rezervnih generatorjih in pravem teksasu, kar zadeva kanalizacijo, vodovod in navsezadnje plačevanje električne energije. Inkasante nemalokrat tudi fizično napadejo, zato so se v Keku (kosovsko podjetje za proizvodnjo, distribucijo in prodajo električne energije, ki ima v lasti tudi rudnike premoga) odločili za osveščevalno kampanjo.