Ko pade obet mednarodne revolucije, se Komunistična partija obrne k vladi in začne trasirati pot k zgodovinskemu kompromisu ‐ koaliciji med Krščansko demokracijo in Komunistično partijo. Ta proces politične konsolidacije teče skupaj s procesom restrukturacije v tovarnah, ki so bile do sedemdesetih let žarišča delavskih bojev. Komunistična partija in z njo povezani sindikati sklenejo pakt med »produktivnimi«, premirje s padronatom in omogočijo "neotayloristične" reforme, ki so usmerjene k povečanju produktivnosti znotraj režima mezdnega izkoriščanja.