Točko sem sicer pohvalil (seveda ni bila ravno smešna, a je imela srce na pravem mestu), potem pa mi je na vprašanje, ali je vegetarijanec, odvrnil z: »Ah, kje pa.« Kar se mi je zazdelo malce butasto, saj je bilo to potemtakem nekako tako, kot da bi se gestapovec delal Kanta pred publiko SS-ovcev.
Sogovornik se seveda ni strinjal: »Ne, šlo mi je samo za eksperiment: ali je mogoče z minimalnimi sredstvi, torej maltene samo z dvema stavkoma na samem koncu skeča, doseči to, da ljudi zvije?