Kjer se spet n-tič pridejo pokazat tisti eni in isti ljudje, za katerih polovico ne veš, kaj za vraga sploh delajo ‐ in najbrž marsikdo od njih tega ne ve niti sam.«
Po Jurijevih izkušnjah je mogoče zelo hitro in zelo preprosto spraviti v smeh ‐ zadostuje že, da prideš na oder in pokaš tipične turšica-Janezek ali Američan--Bosanc vice ‐, sam pa se čuti dolžnega vedno primakniti neko dodano vrednost. »Glede tega nisem pesimist ‐ se mi zdi, da znajo ljudje to potem tudi bolj ceniti.