Zdaj je že v letih, ko mentalno ne zmore tolikšne koncentracije, da bi zaobjel tisoč strani. Ko sem mu ga dal v bolj surovi obliki, kot dnevnik o njem in mami, mi je rekel: », saj ti samo čakaš, da bomo pomrli, potem boš pa objavil!« Zelo mi je žal, ker ga je knjiga zamudila.