Potem sem sklenil, da ne bo šlo, in sem zakopal svoj projekt, takrat imenovan Knjiga naših dni in povsem »"faktiven"«, da bo ostal za moje otroke in vnuke, kot kronologija rodbine, kako se je sanirala. Potem sem lani med tekom po Medvedici doživel napad, ki je bil podoben avri migrenskega napada. Kot strela me je presekalo, da imam spet dovoljenje, da si lahko spet izmišljujem, da lahko iz dnevnika vzamem kockice in sekvence in jih postavim v drugačne mozaike in zgodbe, fantazijo pa uporabim kot lepilo in za fugiranje.