Prijatelj urednik mi je rekel: »Tega pa ne bom bral, tujih pisem pa ne!« Drugi mi je rekel: »Se jočem in se smejem, to je preveč.« Potem sem sklenil, da ne bo šlo, in sem zakopal svoj projekt, takrat imenovan Knjiga naših dni in povsem »"faktiven"«, da bo ostal za moje otroke in vnuke, kot kronologija rodbine, kako se je sanirala.